Industrijska konoplja - Izganjana po krivem?

Industrijska konoplja Pridelovalci konoplje nasprotujejo prepovedi uporabe konoplje za prehrano – Angela Merkel s konopljinim oljem premaguje stres

Industrijska konoplja zelo počasi postaja zanimiva tudi pri nas, vendar bodo razvoj njene pridelave in predelave zavrle spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, če bodo sprejete v takšni obliki, kakor jih predlaga ministrstvo za zdravje, pravi pionir pridelave industrijske konoplje pri nas in vztrajni zagovornik njenih velikih razvojnih možnosti, agronom Dejan Rengeo iz Murske Sobote. Ministrstvo želi namreč prepovedati gojenje in uporabo konoplje za prehrano, to pa je po sogovornikovem prepričanju tržno najbolj obetavno področje.

Dejan Rengeo se še dobro spominja časov pred več kot desetletjem, ko so ga iskali policisti in kriminalisti, mu uničevali cele njive poskusnih posevkov industrijske konoplje in ko se je moral kar nekajkrat na sodišču zagovarjati zaradi očitkov, da neupravičeno proizvaja mamila. Vse samo zato, ker je od začetka verjel v to, zaradi prepovedane rabe sort, bogatih s psihotropnim THC, kriminalizirano rastlino kot v eno od tržnih niš, primernih za pomursko in širše slovensko kmetijstvo.

Pridelava industrijske konoplje je pri nas postala povsem legalna šele po vstopu Slovenije v EU, vendar se kmetje zaradi njenega slabega slovesa, zaradi formalnih postopkov prijavljanja posevkov in zaradi težavnega spravila pridelka še vedno težko odločijo za njeno pridelavo, pravi Rengeo. Zdaj se z njo resno ukvarja kakšnih deset kmetov po Sloveniji, ki s konopljo zasejejo približno 50 hektarov površin. »Ker se povpraševanje po vsestransko koristnem in zdravem konopljinem olju in drugih izdelkih hitro povečuje, je pridelka bistveno premalo in možnosti za rast so velike. Vendar bi morali skupno rešiti tehnološke težave pri žetvi, kajti nimamo še namenske mehanizacije, in spodbuditi pridobivanje vlaken, eteričnih olj in druge oblike predelave,« pravi. Sam se že ukvarja s preprostejšo obliko predelave konopljinih semen, saj ima stiskalnico za hladno stiskanje olja, podobno ima še pridelovalec Miha Pupis v Črni vasi na Barju, druge predelave za zdaj ni.

Slovenija je s svojimi pedološkimi in vremenskimi danostmi še posebno primerna za pridelavo konopljinega semena. Na hektaru njive je mogoče pridelati povprečno 1300 in tja do 3000 kilogramov semena, ki dosega tudi desetkratno ceno pšenice.

Po izdelke iz konoplje v tujino?

Po besedah Ivana Hartmana, lastnika spletne trgovine z izdelki iz konoplje Harmonija narave, je prepoved uporabe konoplje za prehrano, ki jo predvideva nov osnutek zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, »čista neumnost«. »Zdaj smo v Evropski uniji in prepoved v Sloveniji ne pomeni več ničesar, saj velja v EU prost pretok blaga in storitev. Posledica bo zgolj ta, da bodo ljudje izdelke naročali v spletnih trgovinah v tujini ali se ponje odpravili čez mejo, mi pa bomo izgubili delo.« Po njegovem gre za velike interese majhne skupine ljudi, povezane s farmacevtsko industrijo. Ta se je najbrž zbala vse večje priljubljenosti izdelkov iz konoplje zaradi njihovega dobrega učinka na zdravje in je s svojimi ljudmi na ministrstvu za zdravje vplivala na pripravo te prepovedi.

»To je neverjetno, včasih smo bolj papeški od papeža. Ti izdelki so na voljo po vsej Evropi, mi pa jih bomo prepovedali. Nemška kanclerka Angela Merkel je nedavno javno povedala, da ji konopljino olje pomaga premagovati stres. Številni svetovni politiki, filmski igralci in športniki javno povedo, da uživajo izdelke iz konoplje, tudi pokojni predsednik vlade Janez Drnovšek je to močno podpiral,« pravi Ivan Hartman. »Stvari prepovedujejo po tekočem traku, dogaja se pravi križarski pohod, kakor da smo v srednjem veku. Načrtujejo celo prepoved cimeta,« pravi Hartman. Po njegovih besedah želijo nekateri vse, kar ima zdravilne učinke, bodisi prepovedati bodisi spraviti iz trgovin v lekarne.

Minuli teden so se predstavniki ministrstva vendarle sestali s tistimi, ki jih napovedana prepoved prizadeva. Pobudnik sestanka je bil sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat, ki je odgovoren za razvoj Pomurja; prav v Pomurju je namreč veliko kmetov v gojenju konoplje videlo svojo priložnost za boljši zaslužek, zato so se napovedani prepovedi močno uprli. »Na sestanku z zainteresirano javnostjo – tudi z gospodom Andrejem Horvatom – se je ministrstvo seznanilo z njihovimi stališči in predlogi. Zdaj jih bomo preučili in preoblikovali osnutek zakona o drogah. Dialog z zainteresirano javnostjo bomo seveda nadaljevali,« so na vprašanja o sestanku redkobesedno odgovorili z ministrstva za zdravje.

Predstavniki pridelovalcev konoplje, uvozniki in prodajalci prehranskih izdelkov iz konoplje so na srečanju ministrstvu že podali pripombe na predlagane zakonske spremembe in dobili občutek, da bodo spremembe milejše, kakor je kazalo sprva.

Tekst: Jože Pojbič, Urban Červek

Vir: revija NeDELO