Dr. Darrell L. Tanelian Medical Science, University of Texas

Darrell Tanelian knjiga Konoplja, pozabljen nutraceutik narave! Nutraceutik (ang. nutraceutical, zloženka iz nutritional/prehramben in pharmaceutic/farmacevtski), označuje funkcionalno prehrano.

Konoplja (Cannabis sativa) kot prehrana nemalo krat spravi ljudi v zadrego. Javni informacijski sistem je strogo ločil jedilno konopljo od marihuane, predvsem zaradi vsebnosti THCja (delta-9-tetrahydrocannabinol, psihoaktivne substance) v listih. Že v 16. stol. pr.n.št. je bila konoplja na Kitajskem največji pridelek semen.

Pridelovanje in uporabo konoplje poznamo tudi iz zgodovine drugih velikih civilizacij na ozemljih (Indija, Sumerija, Babilon, Perzija, Egipt in druge nacije Bližnjega vzhoda, tudi Azteki in Maji v južni in srednji Ameriki, prav tako kulture severne Amerike in Evrope). Lahko bi rekli, da je konoplja v teh tisočih letih vedno našla svojo pot do ljudi po vsem svetu in obratno.

Konoplja je iz prehrambenega vidika jedilna rastlina, podobna je semenom drugih žit npr. pšenici ali rži, in ne vsebuje THCja.

HRANILA V KONOPLJINEM SEMENU
Najbolj osnovni proizvod konopljinega semena so luščena semena, sledi konopljino maslo, hladno stiskano olje jedilne konoplje in moka iz konopljinih semen. Proizvode lahko uživamo samostojno, ali jih dodajamo drugi moki, semenom, oreščkom ali oljem.

Luščena konopljina semena vsebujejo približno 34,6% proteinov, 46,5% maščob in 11,6% ogljikovih hidratov. Najbolj pomembno je, da zagotavlja obe esencialni maščobni kislini (ali EFA): Linolno in alfaLinolensko za uravnoteženo prehrano, kot tudi popolno in uravnoteženo količino vseh esencialnih aminokislin.

KONOPLJINE MAŠČOBE
Če primerjamo konopljo z ostalimi oreščki in semeni, je 46,5% delež maščob v luščenih semenih zelo majhen; konopljini proizvodi imajo zelo malo holesterola in veliko naravnih fitosterolov, ki zmanjšujejo holesterol. Konopljino olje vsebuje največ mono in polinenasičenih maščobnih kislin med vsemi olji, 89% (polinenasičene Linolne maščobne kisline ali Omega 6- 55,6g na 100g semen; alfaLinolenske ali Omega 3- 17,2g na 100g. Razmerje med tema dvema je 3,38, torej skoraj 4, kar priporoča svetovna Zdravstvena Organizacija (WHO) Švedske in Japonske za uravnoteženo človeško prehrano ali dieto.

Konopljino olje je tudi edino jedilno olje, ki vsebuje neposredna metabolita Linolne in alfaLinolenske kisline, to je gamaLinolenska kislina (GLA) in stearidonska kislina (SDA). Zaradi tega preprečuje poslabšanje EFA metabolizma in pripomore k telesnimi poravnavami, ki so rezultat genetskih dejavnikov, vnosa ostalih maščob, staranja in življenjskih navad.

Vsebuje zelo malo nasičenih maščobnih kislin, samo 6,6% v luščenih semenih, zato nasprotuje 13 do 14% nasičenim maščobnim kislinam v moderni ameriški dieti. Konopljino olje se torej odlikuje z 9,7% polinenasičenimi maščobnimi kislinami, v primerjavi z dosedanjimi 0,44% v ameriški dieti in celo majhen vnos konopljinega olja pripomore k uravnoteženi dieti (ZDA Senat Committee je priporočal 1,0).

KONOPLJIN PROTEIN
Razen tega, da konoplja zagotavlja uravnotežen vnos esencialnih maščobnih kislin, je tudi odličen vir lahko prebavljivih, brez glutenskih proteinov. Vsebuje 34,6g proteinov na 100g semen, zato jo lahko primerjamo s sojo ali še bolje s proteini, ki se nahajajo v oreščkih, ostalih semenih, mlečnih proizvodih, mesu, ribam in perutnini.

Konopljin protein zagotavlja dobro uravnovešen vnos vseh10 esencialnih aminokislin za človeka. Pomemben vidik je, da vsebuje veliko arginina (123mg/g proteina) in histidina (27mg/g proteina), ki sta pomembna za rast v otroštvu, ter metionina (23mg/g proteina) in cisteina (16mg/g proteina), ki ju potrebujemo za normalno delovanje encimov. Konopljin protein vsebuje tudi relativno veliko dolgih aminokislinskih verig, ki so pomembne za metabolizem mišic.

OSTALE PREHRAMBENE SESTAVINE KONOPLJE
Luščena semena vsebujejo 11,5% ogljikovih hidratov in le 2% sladkorja. 6% od teh 11,5ih so v obliki vlaken. Konopljina moka npr. vsebuje kar 40% vlaken, kar je največ med vsemi mokami iz semen. Konopljini proizvodi vsebujejo tudi največ antioksidantov (92,1 mg na 100g) v obliki alfa-, beta-, gama- in delta-tocopherol in alfa-tocotrienol. Seme pa vsebuje še veliko različnih vitaminov in mineralov.

KONOPLJA V ZDRAVSTVU IN PREPREČEVANJU BOLEZNI
Velika vsebnost Omege 6 in 3 maščobnih kislin in relativno visok delež fitosterolov je koristna za kardiovaskularni sistem. Številne človeške in živalske študije so pokazale, da lahko nadomestek polinenasičenih maščobnih kislin (namesto nasičenih) zmanjša nevarnost srčnega zastoja (ang. cardio arrest 8), usodne srčne aritmije, kot tudi zmanjšuje nivo krvnega holesterola in celično bujno rast tkiva povezano z aterosklerozo. Velik delež polinenasičenih maščobnih kislin, še posebej če so v pravem razmerju in vključujejo Linolno kislino, so pozitivno povezali z zmanjševanjem arterijske tromboze. Fitosteroli, ki jih konoplja vsebuje 438 mg/100g, so pokazali, da zmanjšujejo celotni serum holesterola za povprečno 10% in LDL holesterol za 13%.

Polinenasičene maščobne kisline, še posebej GLA, veljajo za koristne pri zdravljenju različnih vrst raka; študije so pokazale, da fotosteroli ščitijo pred rakom na debelem črevesu, dojki in prostati.

Pomanjkanje polinenasičenih maščobnih kislin v membranah so zasledili tudi v nevrodegenerativnih boleznih, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova; predlagali so dieto z uravnoteženim razmerjem Omega 6 in 3 maščobnimi kislinami, ki lahko pripomore k zmanjšanju ali zastoju nevroloških učinkov teh bolezni. Preparat 20 A esencialnih maščobnih kislin z razmerjem 4 (Omega 6 in 3), ki je tako rekoč identična tisti v konopljinem olju, je pokazal izboljšanje kvalitete življenja bolnikov Alzheimerjeve bolezni.

GLA se je izkazala za učinkovito pri zdravljenju revmatičnega artritisa in aktivnega vnetja sklepov. GLA in vitamin D v konoplji pa sta koristna v preprečevanju in zdravljenju osteoporoze. Še več, proizvodi z veliko EFA lahko pripomorejo pri kožnih nepravilnostih, vnetju, izgubi vode iz povrhnjice, srbečici in slabem/počasnem celjenju ran; GLA je koristna tudi za atopične ekceme in psoriazo (luskavico).

KONOPLJA V KOZMETIKI IN PREHRAMBENIH PROIZVODIH
Pomembnost esencialnih maščobnih kislin za zdravo kožo, še posebej GLA, uvrsti konopljino olje kot učinkovito pri negi kože, torej kot kozmetiko ki ima vidne učinke. Lipidna sestava dovoljuje pronicanje skozi nepoškodovano kožo in tako neposredno neguje kožne celice in hkrati vnaša terapevtske substance v kožo. Zaradi teh lastnosti so nastali različni kozmetični proizvodi iz konoplje: mila, šamponi za lase, losjoni za telo, vazelini za ustnice, balzami ipd., ki vsebujejo konopljino olje.

Nenehno nastajajo tudi novi prehrambeni proizvodi iz konopljinih semen in olja: pivo, testenine, sir, keksi, vaflji, bonboni, sladoledi ipd.

Na kratko, konoplja predstavlja pomemben element v prehrani, zdravju in kozmetiki, s pričakovanjem, da igra glavno vlogo v preprečevanju bolezni in zmanjševanju stroškov zdravljenja.

Viri:
1. Yu Y. Agricultural history over seven thousand years in China, In: Feeding a Billion: Frontiers of Chinese Agriculture, ed. S Witter, 1987.
2. Li H. "The Origin and Use of Cannabis in Eastern Asia: Their Linguistic Cultural Implications," in Cannabis and Culture, ed. V Rubin, The Hague: Mouton, 1975.
3. Leson G, Pless P, Grotenherman F, Kalant H, ElSohly MA. Food products from hemp seeds: Could their consumption interfere with workplace drug testing J Anal Toxicol, Accepted, 2000
4. Bosy TZ, Cole KA. Consumption and quantitation of D9 tetrahydrocannabinol in commercially available hemp seed oil products. Anal Toxicol, 7:562-6, 2000.
5. Kris-Etherton PM, Taylor DS, Yu-Poth S et. al. Polyunsaturated fatty acids in the food chain in the United States. Am J Clin Nutr, 71:179S-88S 2000.
6. Eaton SB, Eaton III SB, Konner MJ. Paleolithic nutrition revisited: A twelve-year retrospective on its nature and implications. Eur J Clin Nutr 51:207-216, 1997.
7. Brousseau ME, Schaefer EJ. Diet and Coronary Heart Disease: Clinical Trials. Curr Atheroscler Rep 2:487-493, 2000.
8. Siscovic DS, Raghunathan TE, King I et. al. Dietary intake of long-chain n-3 polyunsaturated fatty acids and the risk of primary cardiac arrest. Amer J Clin Nutr, 71:208S-212S, 2000.
9. Kang JX, Leaf A. Prevention of fatal cardiac arrhymias by polyunsaturated fatty acids. Amer J Clin Nutr, 71:202S-207S, 2000
10. Fan YY, Ramos KS, Chapkin RS. Modulation of atherosclerosis by dietary gamma-linolenic acid. Adv Exp Med Biol 469:485-91, 1999.
11. Hornstra G, Kester AD. Effect of the dietary fat type on arterial thrombosis tendency: systemic studies with a rat model. Atherosclerosis 131:25-33, 1997
12. Moghadasian MH, Frohlich JJ. Effects of dietary phytosterols on cholesterol metabolism and atherosclerosis: Clinical and experimental evidence. Amer J Med 107:588-94, 1999.
13. Vartek S, Robbins ME, Spector AA. Polyunsaturated fatty acids increase the sensitivity of 36B10 rat astrocytoma cells to radiation-induced cell kill. Br J Cancer 77:1612-20, 1998.
14. Kenny FS, Pinder SE, Ellis IO, et. al. Gamma-linolenic acid with tamoxifen as primary therapy in breast cancer. Int J Cancer 85:643-8, 2000
15. Robbins M, Ali K, McCaw R, et. al. Gamma-linolenic acid-mediated cytotoxicity in human prostate cancer cells. Adv Exp Med Biol 469:499-504, 1999.
16. Rizzo MT, Regazzi E, Garau D, et. al. Induction of apoptosis by arachodonic acid in chronic myeloid leukemia cells. Cancer Res 59:5047-53, 1999.
17. Southgate J, Pitt E, Trejdosiewicz LK. The effects of dietary fatty acids on the proliferation of normal human urothelial cells in vitro. Br J Cancer 74:728-34, 1996.
18. Awad AB, Fink CS. Phytosterols as anticancer dietary components: Evidence and mechanism of action. J Nutr 130:2127-30, 2000.
19. Fenstrom JD. Effects of dietary polyunsaturated fatty acids on neuronal function. Lipids 34:161-9, 1999.
20. Youdim KA, Martin A, Joseph JA. Essential fatty acids and the brain: possible health implications. Int J Dev Neurosci 18:383-99, 2000.
21. Yehuda S, Rabinovitz S, Carrasso RL, Mostofsky DI. Essential fatty acids preparation (SR -3) improves Alzheimer’s patients quality of life. Int J Neurosci 87:141-9, 1996.
22. Leventhal LJ, Boyce EG, Zurier, RB. Treatment of arthritis with gamma-linolenic acid. Ann Intern Med 119:876-873, 1993.
23. DeLuca P, Rothman D, Zurier RB. Marine and botanical lipids as immunomodulatory and therapeutic agtents in the treatment of rheumatoid arthritis. Rheum Dis Clin N Am 21:759-77
24. Zurier RB, Rossetti RG, Jacobson EW, et. al. Gamma- linolenic acid treatment of rheumatoid arthritis. A randomized, placebo-controlled trial. Arthritis Rheum 39:1808-17, 1996.
25. Kruger MC, Coetzer H, Winter R, et. al. Calcium, gamma-linolenic acid and eicosapentaneoic acid supplementation in senile osteoporosis. Aging 10:385-94, 1998.
26. Wright S. Essential fatty acids and the skin. Br J Derm 125:503-515, 1991.
27. Horrobin DF. Essential fatty acid metabolism and its modification in atopic eczema. J Am Clin Nutr 71:367S-72S, 2000.

Vir: www.manitobaharvest.com/nutrition/index.asp?itemID=73